Spoštovani ,
na vložišču US sem pravkar vložil ustavno pritožbo in pobudo za urgentno zadevo !
1. USTAVNA PRITOŽBA
Ustavna pritožbo vlagam zaradi neenakosti volilne in referendumske glasovalne pravice, saj je v Sloveniji enakost teh dveh pravic grobo kršena. Referendumska pravica se izvaja po 3 členu ustave po kateri ima v Sloveniji oblast ljudstvo kar se izvaja neposredno z referendumi, posredno pa se oblast ljudstva izvaja z izvoljenimi poslanci. Nobenega razumnega razloga pa ni, da se obe pravici oziroma načina ne moreta izvajati enako, kar pa je nujno in ustavnopravno pravilno. Vendar se
a) Sam to ilustriram z ovirami v izvajanju referendumske pobude, zaradi katerih sem kot pobudnik diskriminiran, kar pa v ustavni demokraciji ni dopustno. Diskriminiran sem tako s prakso DZ kot tudi z neustavnimi določbami zakona ZRLI to je zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki to omogočajo.
b) Skratka, v Sloveniji, ki se sicer šteje za ustavno demokracijo, enakost volilnega in referendumskega glasu ni zagotovljena, enakost obeh pa je pogoj enakovrednega in enakopravnega izvajanja oblasti na oba načina, kar je skladno s 3 členom ustave.
Problem se zdi na videz malenkosten, vendar to ni res, saj imajo prav te podrobnosti odločilen vpliv na uspeh ali neuspeh referenduma že na samem začetku.
V konkretnem primeru sem bil kot starejši državljan bistveno bolj prisiljen uporabljati nove tehnične možnosti pridobivanja podpor državljanov, ne s klasičnim fizičnim, to je neposrednim osebnim nagovarjanjem ljudi, ampak z informiranjem le teh in njihovim aktiviranjem preko svoje spletne strani, kar pa obvezno implicira dostavo podpisanih podpor po pošti na moj poštni naslov prek javne PTT službe.
c) Tu pa nastopi glavni problem: glasove oddane po pošti D Z upošteva le, če jih je vlagatelj oddal v DZ do konca poslovnega dne DZ to je do 16 ure zadnji dan zbiranja. To pa pomeni , da že tako skrajno kratek rok 7 dni, v katerega se nerazumno štejejo tudi prazniki in dela prosti dnevi, tako ni spoštovan v celoti in v polnem pomenu, saj zadnji dan zbiranja ne omogoča oddaje podpore do 24 ure, pri čemer velja samoumevno pravilo, da ima dan 24 ur in se ne konča ob 16 h.
Tu pa nastopi nov problem ki pride do izraza za glasove oddane po pošti. Če tukaj zanemarim problem da je torej rok 7 dni sam po sebi nerazumno kratek rok in se odštevanje časa povsem nerazumno prične že takoj naslednji dan po sprejetju zakona v DZ, pa v volilnem procesu velja, da so rezultati veljavni šele ko so prešteti vsi glasovi, tudi glasovi oddani po pošti in glasovi iz tujine. Neupoštevanje teh glasov pa večinoma diskriminira starejše državljane tako v SLO kot tudi zven države – gre za glasove slovenskih državljanov iz tujine-zamejstva in Slovencev po svetu, pa tudi naših migrantov, ki delajo v tujini, pa tudi drugih, ki se nanašajo na kratek rok pridobivanja podpisov, s čemer je ovirano izvajanje referendumske pravice po 16 členu Ustave s tem pa je negirano tudi ustavno načelo 3 člena Ustave.
Kar pomeni da bi moral biti rok za upoštevanje rezultata DEFINIRAN drugače – tako kot velja pri upravnih in volilnih postopkih tako da bo olajšana ne pa ovirana pravica do glasu na referendumu.
Argument, da se je tako delalo 30 let ne vzdrži resne presoje, zato pozivam Ustavno sodišče, da te anomalije nemudoma odpravi in zadrži izvajanje zakona, ki je predmet spora, hkrati pa zadrži tudi postopek vseh referendumov dokler DZ anomalij ne odpravi. Skratka predlagam začasno zadržanje izvajanja zakona in začasno zadržanje izvajanja referendumske pravice .
Lahko pa Ustavno sodišče brez odlašanja z ureditveno odločbo samo določi način izvajanja referendumske pravice brez ovir, ki jih je namerno ali iz površnosti postavil zakonodajalec.
Najnovejši primeri iz prakse sicer potrjujejo še precej hujše zlorabe postopka predvsem v referendumski kampanji, kar pa zdaj ni predmet te pobude in pritožbe, po kateri svojega dela D Z, kljub pozivom, da to stori te naloge ni opravil in tudi nove sestave DZ ne izražajo prav nobene pripravljenosti, da to kdaj kadarkoli stori.
Za nepopravljivo kršitev referendumskega postopka pa štejem tudi pravkar prejeto elektronsko sporočilo iz kabineta predsednice DZ, ko mi danes zadnji dan to je 29.6.2022 pošiljajo navodilo o sestavinah referendumskega obrazca z opombo, da bo neupoštevanje predpisane oblike pomenilo suspenz referendumske pobude vložene z moje strani. S tem v zvezi prilagam pravkar prejet Izpis elektronskega dopisa iz kabineta predsednice DZ, čeprav sem referendum o vladi javno napovedal še preden je bil zakon sprejet v DZ.
2. USTAVNA POBUDA
Ustavno sodišče naj z ozirom na neodzivnost DZ izda ureditveno odločbo prilagojeno današnjim okoliščinam, enako kot je to storilo leta 2018 ko je zaradi neenakosti udeležencev v referendumski kampanji izdalo ureditveno odločbo in razveljavilo že izveden referendum. Takrat je bilo ta sklep izglasovan celo enoglasno, z večino 9:0.
Nered v smislu ponavljanja kršitev referendumske pravice pa je tolikšen, da terja temeljit in konsistenten neposredni poseg ustavnega sodišča.
Sedanja referendumska ureditev je s stališča možnosti uveljavljana državljanske pobude in ustavne pravice do sodelovanja pri upravljanju države, brez podpore političnih strank ali centov moči, ki vladajo Sloveniji iz ozadja, popolnoma invalidna in je naravnana proti aktivnemu državljanstvu. Državljan, ki nima lastne – tudi fizične infrastrukture lahko o uspehu samo sanja zato je ta pritožba s zahtevo za začasno zadržanje in ustavna pobuda več kot nujna.
Tudi nove tehnološke možnosti, ki jih daje digitalizacija so v uporabniškem smislu povsem na ničli. Možnosti elektronskega izvajanje pobud (2.500) in zbiranja podpisov za zahtevo po eferendumu (40.000) so popolnoma prezrte. Tudi samo glasovanje na referendumu na daljavo ne pride oblastem niti na misel. Kamena doba jim povsem odgovarja, ne odgovarja pa zahtevam ljudi, ki niti glasovanja po klasični pošti ne dopustijo polno uveljaviti, kaj šele da bi dobili učinkovit, do ljudi prijazen način in stroškovno bistveno ugodnejši način, ki sedaj ob vsakem referendumu postavlja v ospredje milijonske stroške, ne pa razpravo o morebitni dejanski škodljivosti ali kotistnosti zakona.
Ustavno sodišče ima možmost da to stanje preseka in je prvo poklicano da naredi demokracijo dostopno, ne le v besedah, ampak v dejanjih.
Ljubljana, 29.06.2022
Vili Kovačič
